Vodni krog

Vodni krog

Voda na Zemlji kroži že miljarde let.

Voda na Zemlji je vedno v gibanju. Vedno se spreminja – od tekočine do pare v led in nazaj. Zemeljska dobrina kroži že milijarde let. Vodni krog je edinstven za obstoj življenja na Zemlji ter opisuje obstoj in gibanje vode na, v in nad Zemljo.

Kako poteka vodni krog?

1. Toplota sonca zagotavlja energijo za poganjanje vodnega kroga.

2. Sonce povzroči IZHLAPEVANJE vode iz oceanov in nastanek vodnih hlapov.

3. Ti nevidni hlapi se dvignejo višje v ozračje, kjer je zrak hladnejši.

4. Vodni hlapi se UTEKOČINIJO in nastanejo oblaki.

5. Vulkani oddajajo vodno paro, ki tvori oblake.

6. Zračni tokovi premikajo oblake okrog Zemlje.

7. V oblakih se oblikujejo vodne kapljice, ki nato v obliki PADAVIN padejo na Zemljo (kot dež ali sneg).

8. V hladnejših območjih se padavine kopičijo v obliki snega, ledu in ledenikov.

9. Sneg se lahko stopi in po površini odteče v reke, oceane ter v tla.

10. Nekaj ledu izhlapi neposredno v zrak, ne da bi se stopil (sublimacija).11. Deževnica po površju odteka po pobočjih ter zagotavlja vodo jezerom, rekam in oceanom.

12. Del dežja se vpije v tla in če s pronicanjem pride dovolj globoko, napaja podtalnico.

13. Voda prav tako lahko pronica v tla iz jezer in rek.

14. V podzemlju se voda pretaka zaradi težnosti in tlaka.

15. Podzemno vodo, ki je blizu površja, vsrkajo rastline.

16. Nekaj podtalnice pronica v reke in jezera ter lahko priteče na površje kot izvir.

17. Rastline vsrkavajo podtalnico, ki nato s transpiracijo izhlapeva iz njihovih listov.

18. Del podzemnih vod ponikne globoko v tla in se tam dolgo zadržuje.

19. Podzemna voda odteka v oceane in ohranja tok vodnega kroga.

Cilji učnega načrta

Vodni krog

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

1. razred:

SPO: 

  • učenci odkrijejo, da živali potrebujejo za življenje vodo hrano
  • učenci spoznajo, da rastline potrebujejo za življenje vodo in svetlobo

2. razred:

SPO:

  • učenci razlikujejo različna agregatna stanja vode

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo, da sta led in sneg voda v trdni obliki, da iz snega in ledu dobimo tekočo vodo, da voda lahko zamrzne
  • učenci spoznajo vremenske pojave, veter, oblaki
  • učenci spoznajo padavine

5. razred:

NIT:

  • učenci znajo opisati agregatna stanja vode in pojasniti njihove lastnosti
  • učenci znajo poiskati in opredeliti razlike med procesi zgoščevanja in izhlapevanja oz. izparevanja
  • učenci znajo razložiti procese, ki potekajo pri kroženju vode v naravi
  • učenci znajo ugotoviti razloge za stekanje tekoče vode proti morju
  • učenci znajo pojasniti razliko med površinskimi vodami in podtalnico
  • učenci razložiti pomen podtalnice kot vira pitne vode
  • učenci znajo ugotoviti, da se voda segreva, ko vpija sončno svetlobo

6. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo nežive dejavnike okolja: zemeljska privlačnost, svetloba, temperatura, zračni tlak, veter, vlažnost zraka, padavine, gostota snovi

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«